Vsak od nas ima svojo zgodbo. V moji zgodbi je vedno velik del zavzemala radovednost in zanimanje za človeka. Večkrat se samo usedem na kakšno obljudeno ulico in gledam ljudi, ki hodijo mimo mene. Eni so hitri, drugi počasni, tretji so veseli, četrti mrki… Vsak pa v sebi nosi svojo zgodbo. Tako kot v knjigah in filmih so te zgodbe zelo različne. In včasih so te zgodbe pretežke ali pa prezahtevne za enega samega človeka, da bi jih nosil. Dobro je, če si zmoremo v takih trenutkih poiskati pomoč in podporo ter nekoga, ki bo poslušal in spoštljivo ravnal z mojo zgodbo. Prav to je po mojem mnenju in izkušnji ključni del psihoterapije.